Vedno bolj sem razmišljala o odprtju salona, ampak žal je sledil čas korone in v tistem trenutku res ni bilo pravih pogojev za začetek. Potem me je pot ponesla v Laško, kjer sem začela z vzrejo malih živali in se 3 leta ukvarjala s tem, vendar je želja po salonu še vedno ždela nekje v meni. Pri iskanju prostora nisem imela sreče, zato sem za trenutek pustila to ob strani in si rekla, “bo že še čas”… vedno sem verjela in vedno pravim, da se vse zgodi ob svojem času. In tako, sem ob pravem trenutku na pravem mestu naletela na ljudi, ki so mi bili to pripravljeni omogočiti. Z novico, da se bo v Laškem odprl pasji salon, sem bila več kot samo zadovoljna. Bila sem srečna, da bom lahko končno počela to, kar počnem rada.